ZGODOVINA ALKOHOLNIH PIJAČ
Namenska proizvodnja alkoholnih pijač je skupna v mnogih kulturah in pogosto odraža kulturne in verske posebnosti tako kot tudi njihove geografske in sociološke razlike.
Odkritja vrčkov piva v pozni kameni dobi so pokazatelji, da so fermentirane pijače obstajale vsaj že 10.000 let pred našim štetjem. Odkritja perzijskih vrčev vina v obdobju 5.000 let pred našim štetjem v Iranu potrjujejo pitje fermentiranih pijač tudi v srednji kameni dobi.
Stari Egipčani so verjeli, da je zelo čaščeni bog Oziris izumil pivo kot nujo življenja. Egipčani so na vsakodnevni osnovi kuhali domače pivo. Alkoholne pijače so bile uporabljene za veselje, prehrano, medicino, obrede, plačila in v pogrebne namene. Slednji pričajo o shranjevanju pijač v grobnicah umrlega z namenom njihove uporabe v posmrtnem življenju.
Najstarejši dokaz obstoja alkohola na Kitajskem so kozarci vina iz 7.000 let pred našim štetjem, kjer so fermentirali riž, med in sadje. Alkohol so jemali kot duhovno živilo namesto fizičnega živila s pomembno vlogo v verskem življenju. Pili so ga ob različnih priložnostih: spominskih slovesnostih, žrtvovanju bogovom ali njihovim prednikom, ob praznovanju zmag, obredih rojstva, smrti, porok ... V času Marca Pola (1254–1324) je predstavljal tudi enega izmed močnih virov dohodka.
Alkoholne pijače so se v Indiji pojavile 3.000 – 2.000 let pred našim štetjem. Sura, pijača, destilirana iz riža, pšenice, sladkornega trsa, grozdja ter drugega sadja, je bila priljubljena med Kshatriyevimi vojaki in med kmečkim prebivalstvom.
Pivo je bila glavna pijača med Babilonci že leta 2.700 pred našim štetjem. Babilonci so redno uporabljali pivo in vino kot darove bogovom.
Kljub grški umetnosti izdelave vina 2.000 let pred našim štetjem je bila prvotna razširjena fermentirana alkoholna pijača med Grki iz medu in vode oz. medica. Okrog 1.700 let pred našim štetjem je postalo vino pogostejša pijača med grškim prebivalstvom in v naslednjih tisoč letih ima pitje vina enako močan pomen kot drugod po svetu. Vključeno je v verske obrede, v gostoljubnostne in v zdravilne namene in je sestavni del dnevnih obrokov.
Prvi jasni dokazi o destilaciji prihajajo od grških alkimistov v Aleksandriji v 1. stoletju našega štetja, dokazi za destilacijo alkohola pa prihajajo iz italijanske šole Salerno v 12. stoletju.
Poreklo besede “liker“ izhaja iz sorodne besede ’’tekočina’’ in latinskega glagola za tekočino ‘’liquere’’. Glede na Oxfordov angleški slovar uporaba besede ‘’tekočina’’ oz. ‘’liquere’’ v angleškem jeziku datira v leto 1.225. V 14. stoletju pa se prvič pojavi beseda ‘’tekočina za pitje’’ oz. ‘’liquid for drinking’’. Njegova uporaba kot izraz za "opojne alkoholne pijače" pa se prvič pojavi v 16. stoletju.
